Nazaj na enoto / skupino

NOVEMBER

Večina otrok je že sprejela vrtec in ob prihodu nima težav. Tudi pri dejavnostih, igri, pristopanju k neznanih situacijam so pogumnejši in bolj sproščeni. Prepoznajo se že po imenih, radi se objemajo in tudi poljubijo na lica. Večkrat si med seboj izkazujejo naklonjenost, z več interakcije med otroki pa prihaja tudi do 'prepirov', 'borb' za igrače, včasih pade tudi kakšen udarec ali ugriz. Vse to je del učenja bivanja v skupnosti in pridobivanja socialnih veščin. Ker otroci še ne govorijo, rešujejo težave s fizičnimi odzivi, mi pa jih moramo z zgledom naučiti kaj je dovoljeno in kaj ni. V novembru sta se skupini pridružila dva nova otroka, ki so ju lepo sprejeli.

Po karanteni smo nadaljevali z raziskovanjem naravnega materiala, med drugim smo razrezali bučo in ven pobrali semena, s katerim smo se kasneje, ko so se posušila, igrali; se igrali s proseno kašo, kosmiči pa tudi z vsakdanjim materialom kot je alu folija. Prisluhnili smo pravljici Debela repa in jo prikazali na različne načine – s ploskimi lutkami, preko vtikanke, slikanice. Spoznali smo tudi prstno igro Miška kaško kuhala; urili matematične spretnosti  s skrivanjem igrač pod posodami, različnimi krpami, prirejanjem predmetov v fotografijam (v igralnici so morali poiskati predmet, ki je bil na fotografiji) – hkrati tako bogatimo besedni zaklad otroka. Igro skrivalnic imamo zelo radi – ali se skrivamo sami pod mizami, za zaveso, omaro ali pa skrivamo našo lutko škratka, copate, igrače. V igralnici smo nalepili 2 magnetni tabli, kjer se lahko otroci igrajo z magneti iz različnih materialov. Poleg plesa in petja smo v tem mesecu igrali na različne inštrumente – boben, zvončke, ksilofon, metalofon.

Veliko smo delali tudi na samostojnosti – otroci so se že navadili na pospravljanje za seboj po obroku, sledenju navodilom, začeli smo s sezuvanjem copat.

Konec meseca smo zamenjali nekaj igrač v igralnici. Pri tej starosti je pomembno, da se stvari (igra, dejavnosti, pravljice) večkrat ponovijo – otroci namreč radi ponavljajo stvari, dokler jih ne osvojijo. Vsak otrok je drugačen in tudi različno hitro razvija določene spretnosti, zato je ključno dobro opazovanje – le tako lahko otrokom, ki so spretnost že osvojili, ponudiš nove izzive.